e od malega me zanimajo odnosi, da to elim poeti kot poklic, pa mi je postalo jasno po tem, ko sem se preizkusila v tem, esar ne elim poeti. Po konani kofjeloki gimnaziji, ki je takrat bila druboslovno in jezikovno usmerjena gimnazija, sem se vpisala na Ekonomsko fakulteto, ker je bila to najbolj logina izbira, in kmalu ugotovila, da ta poklic ni v skladu s tem, kar me je notranje gnalo. Zato sem se po konanem pripravnitvu v ekonomiji vpisala na tudij psihologije in zautila, da je tudij lahko tudi lahek in zanimiv. Vmes sem se poroila in nadaljevala e s specializacijo zakonske in druinske terapije, saj je bilo to tisto, kar me je zares zanimalo. In to danes zares ponem in ne bi elela poeti ni drugega. Delam v Krogu, Terapevtskem srediu, ki sem ga z moem ustanovila pred osmimi leti. Moje iskanje pa se tukaj ni ustavilo, saj poleg terapevtskega dela po modelu, ki sem se ga uila pri Christianu Gosteniku in njegovih sodelavcih, ves as dopolnjujem z raziskovanjem stvari, ki se mi kot uganka ves as postavljajo ob sreanjih z ljudmi in njihovimi edinstvenimi zgodbami. Ob tem nikakor ne morem mimo sreanja s seboj. Tudi moja druina, to je mo in moja otroka me poznajo kot nekoga, ki ves as ie stik, s sabo in njimi, poskua razumeti, dela napake in neumnosti, prizadene in se opravii, pili svojo vlogo ene in mame, s svojimi domislicami in humorjem in razposajenostjo razveseljuje in tei s svojo jezo, pravinitvom, utrujenostjo, zahtevnostjo in pronicljivostjo. Ja, vsi smo e na poti in uivamo v tem potovanju, eprav korak ni vedno lahek. |
