Telefon (odzivnik): 04 / 23-66-088

|

Pišite na: info@zdi-krog.si

E-novice

Prijavite se na e-novice in bodite med prvimi obveščenimi.

 

POKLICNA IZGORELOST

Poklicno izgorelost imenujemo tudi "notranji poklicni umik".
Spremlja ga:

  • občutek fizične in/ali psihične izčrpanosti,
  • občutek nemoči in brezupa, frustriranosti, hkrati pa
  • čustvene izpraznjenosti ter
  • nesmiselnosti, ki vodi do
  • negativnega odnosa do dela, sodelavcev in uporabnikov.

 

PROGRAME preprečevanja in odpravljanja poklicne izgorelosti izvajamo v obliki:

  • predavanj,
  • predavanj z delavnico (seminarska oblika),
  • delavnic in
  • skupin.

 

Znaki notranjega poklicnega umika so:

  • telesni (slabo počutje, utrujenost in izčrpanost, oslabljena imunost, bolečine v križu, glavobol, težave s prebavo in presnovo ter koronarnim sistemom, težave v spolnosti),
  • čustveni (tesnoba, brezvoljnost, jezljivost, pesimizem, zapiranje vase, čustvena otopelost, prezir in žaljiv odno do sodelavcev in uporabnikov),
  • miselni (slabša koncentracija, pozabljivost, miselna prožnost, slabši uvid in (samo)kritičnost)
  • vedenjski (izogibanje odnosom s sodelavci, sestankom, timom, delovnim obveznostim, površnost, absentizem, prepirljivost, zloraba psihoaktivnih sredstev, opuščanje telesnih in kulturnih aktivnosti)
  • duhovni (občutek nesmiselnosti, pesimizem, nestrpnost, destruktivnost, pasivnost, zanemarjanje, opuščanje vrednot ipd.)

 

Ali bo poklicna izgorelost nastopila ali ne, je odvisno od tega,

  • koliko je človek izpostavljen stresu in
  • koliko podpore mu (delovno) okolje nudi.

 

Razvoj poklicne izgorelosti pospešujejo negativni stresni dejavniki, ki so predvsem:

  • subjektivni občutek preobremenjenosti ali objektivno prevelika količina dela,
  • občutek pomanjkanja zasebnosti zaradi (subjektivno ali objektivno) slabih prostorskih pogojev,
  • nejasna poklicna vloga in cilji,
  • pomanjkanje strokovnega znanja,
  • odgovornost za druge (prevzemanje odgovornosti za druge pomeni prevzemati tudi tveganje za posledice njihovih dejanj),
  • občutek nepovezanosti oz. premajhne povezanosti in zaznani (objektivno ali subjektivno) slabi medsebojni odnosi,
  • prevelika pričakovanja od in s strani družbe, vodstva in samega sebe.

 

Načini izražanja poklicne izgorelosti:

  • somatični (telesni) način (občutek psihične izčrpanosti začnejo spremljati znaki telesne izčrpanosti ter psihosomatske bolezni)
  • pasivni način
    • izogibanje (izgorel človek se začne izogibati delovnim obveznostim, problemom, izzivom, izogoba se sodelavcev, uporabniki so mu v breme),
    • birokratizem (zateka se v predpise in pravila, izgoblja osebni kontakt)
    • umik iz poklica.

Preprečevanje poklicne izgorelosti pomeni:

  • odpraviti čim več negativnih stresnih dejavnikov in
  • ponuditi čim več podpore.

 

Pomeni: Poskrbeti (tudi) zase, ne le za uporabnike, s tem pa tudi za uporabnike.
Ker: kako bomo poskrbeli zanje, če jim kmalu ne bomo imeli več kaj ponuditi,
saj: "kurimo rezervo" oz. smo iz sebe izčrpali že vse.
Poleg tega: Smo slab zgled, ker ne poskrbimo/ne znamo poskrbeti zase!

 

Na nekem predavanju o človekovi razpetosti med službo in družino za delavce v sociali je neki gospod dejal: "Nam boste spet govorili o naših uporabnikih in kaj bi morali storiti zanje, kako bi jih morali razumeti in jim pomagati! Jaz bi končno rad nekaj dobil tudi zase! Zato sem danes tukaj!"

 

Načini:

  • zagotovitev osebno naravnane strokovne, socialne in čustvene podpore,
  • preko skupinskega dela, supervizije, mentorstva, delavnic, sprostitvenih in družabnih aktivnosti ...
     
pixel
pixel